1. del: Kako razvijati fino motoriko pri otrocih? 3 igrive dejavnosti za doma
Fina motorika spremlja otroka vsak dan, čeprav se tega pogosto niti ne zavedamo. Ko si zapenja gumb, gradi s kockami, drži barvico, odpira škatlico ali si sam naliva pijačo, vadi drobne gibe rok in prstov. Te spretnosti so pomembne za samostojnost, risanje in pozneje tudi pisanje.
Fina motorika je tesno povezana z grobo motoriko in otrokovimi splošnimi gibalnimi izkušnjami. Preden od otroka pričakujemo natančne gibe prstov, mora pridobiti samozavest pri gibanju in se naučiti dobro obvladovati svoje telo. Hoja, plezanje, tek, telovadba in gibanje po različnih površinah spodbujajo koordinacijo, ravnotežje in orientacijo v prostoru ter tako ustvarjajo temelje tudi za natančne gibe rok.
Ta članek je namenjen predvsem staršem predšolskih otrok, starih približno od 3 do 6 let. Posamezne dejavnosti pa vedno prilagodimo temu, kar otrok že zmore, in njegovim dosedanjim izkušnjam.
Razvijanje fine motorike zato ne pomeni nujno dolgotrajnega vadenja za mizo. Pri predšolskih otrocih jo lahko naravno spodbujamo med igro, gibanjem in vsakdanjimi dejavnostmi doma.
Cilj ni dosežek, temveč veselje do igre in izkušnje, ki jih otrok pri njej pridobiva.
Kaj je fina motorika in zakaj je pomembna
Fina motorika je sposobnost izvajanja natančnih in usklajenih gibov rok in prstov. Otrok jo uporablja pri oblačenju, zapenjanju gumbov, uporabi jedilnega pribora, grajenju, risanju in rokovanju z drobnimi predmeti. Tako postopoma postaja samostojnejši in se pripravlja tudi na poznejše pisanje.
Fino motoriko razvijajo predvsem dejavnosti, pri katerih otrok uporablja roke in prste za natančne gibe. Mednje sodijo risanje, striženje, modeliranje, nizanje, sestavljanje, razvrščanje, grajenje, zapenjanje gumbov in uporaba jedilnega pribora. Zelo dragocene pa so tudi vsakdanje dejavnosti, pri katerih se otrok sam oblači, odpira škatlice, si naliva pijačo ali pospravlja igrače. Ni pomembno, kateri pripomoček uporabimo, temveč da ima otrok priložnost dejavno uporabljati roke in prste.
Zato razvoja fine motorike ni treba razumeti kot „vaje za prste“. Veliko bolj naravno je otroku ponuditi dovolj priložnosti za prijemanje, prenašanje, stiskanje, sestavljanje, risanje in ustvarjanje. Posamezne gibe postopoma usvaja prav med igro in vsakdanjimi dejavnostmi.
Kako naravno razvijati fino motoriko med igro
Otroci se najbolje učijo z lastnim odkrivanjem. Zato ni treba vedno pripravljati posebnih
pripomočkov. Dobro lahko uporabimo škatlice, lončke, ščipalke, papir, naravne materiale in druge varne predmete, ki jih imamo doma.
Pomembno vlogo ima domišljija. Običajno presipanje lahko postane hranjenje živali, nabiranje predmetov iskanje materiala za skupno sliko, škatla pa hišica za plišasto igračo. Ko ima dejavnost za otroka smisel, se naravno osredotoči na njeno izvedbo.
Pri dejavnostih je dobro izmenjevati različne pripomočke in materiale. Voščenka, barvica, kreda, čopič ali prst zahtevajo nekoliko drugačen prijem, pritisk in vodenje giba. Zahtevnost prilagodimo otrokovim izkušnjam in ga po nepotrebnem ne popravljamo.

3 igrive dejavnosti za doma
1. Rišemo na veliko
Kaj potrebujete: Velik kos papirja, na primer ovojni papir, voščenke, po želji tudi vodene barve z velikim čopičem. Za dejavnost na prostem pa pločnik in krede.
Kako se lotiti: Velik kos papirja položimo na tla ali ga pritrdimo na steno. Otrok riše dolge črte, velike kroge, valovnice in spirale. Dajemo mu lahko preproste naloge: velike oči, usta, nos, lase ali sonce. Rišemo lahko skupaj po enakih navodilih in nato primerjamo slike. Zabavna je tudi različica z zaprtimi očmi, pri kateri eden riše po besednih navodilih drugega.
Kaj otrok razvija: Pri risanju na veliki površini otrok uporablja ramo, komolec in celotno roko, se uči voditi roko skladno s svojim namenom ter razvija koordinacijo oči in rok.
Iz lastnih izkušenj: Sprva se sploh ne bi obremenjevala s pravilnim prijemom. Otrok lahko voščenko drži v dlani, med dvema prstoma ali kako drugače. Pomembno je, da riše sproščeno in uporablja celotno roko. Voščenke so se mi dobro obnesle, ker otroku ni treba močno pritiskati, sled pa je dobro vidna. Ko otrok obvlada velike gibe, lahko zmanjšujemo površino in dodajamo natančnejše naloge. Dejavnost lahko razširimo še z vodenimi barvami in čopičem.
2. Zgradimo hišico
Kaj potrebujete: Kartonsko škatlo, ščipalke za perilo, flomaster in najljubšo plišasto igračo.
Kako se lotiti: Najprej lahko pripravimo pot v „gozd“, kjer otrok išče les za gradnjo hišice. Nato dele škatle povežemo s ščipalkami. Otrok z eno roko drži škatlo, z drugo pa razpre in namesti ščipalko. Na škatlo lahko narišemo barvne črte ali oblike, otrok pa ščipalke pripenja glede na barvo, obliko ali navodilo.
Kaj otrok razvija: Moč prstov, natančen prijem, koordinacijo oči in rok, zbranost ter sodelovanje obeh rok.
Nasvet iz prakse: Ščipalke imam pogosto pri roki, saj jih lahko nekaj preprosto pospravimo v žep ali torbo. Na sprehodu ali vrtu jih lahko otrok pripenja na vejico, vrvico, označeno mesto ali celo na majico prijatelja. Otroci se s ščipalkami radi igrajo. Na podobnem načelu rokovanja deluje tudi komplet Tecno Jumbo Starter Set – konstrukcijski gradniki – 53 kosov.
3. Mali zbiralci
Kaj potrebujete: Košaro, škatlico ali torbo in manjše predmete, kot so kocke, pokrovčki, kamenčki, storži ali želodi.
Kako se lotiti: Otroka pošljemo na „odpravo“ z nalogo, da zbere čim več predmetov, iz katerih bomo nato ustvarili sliko ali okras. Predmete razporedimo na različna mesta in višine. Otrok se steguje, počepa, sklanja ali postavlja na prste. Opazujemo tudi različne načine prijemanja: majhen kamenček prime med prste, večji storž pa s celo dlanjo. Nato lahko material razvrščamo po barvi, velikosti ali vrsti.
Kaj otrok razvija: Na prvi pogled gre predvsem za gibanje, vendar otrok pri tem prijema, prenaša in odlaga predmete ter hkrati usklajuje gibanje celotnega telesa z natančnim delom rok. Fina in groba motorika se tako naravno povezujeta. Otrok pravzaprav ne vadi fine motorike. Pred seboj ima nalogo, zaradi katere naravno uporablja roke in celotno telo.